Quick Links
Menu
Quick Links
Menu
V današnjem turbolentnem času svetovnega gospodarstva je ob visoki kakovosti ter širokem naboru uporabnih funkcij izdelkov ali storitev ter minimalnem proizvodnem času potrebno ohranjati tudi konkurenčnost cen. Zato podjetja nenehno iščejo sodobne pristope optimiziranja procesov v vedno zahtevnejšem, pa vendar krajšem razvojnem, dobavnem ali proizvodnem ciklusu. Ena od aktualnih metod je kot organiziran pristop tudi Vrednostna analiza – VA (Value Analysis) ali tudi Vrednostni menedžment, ki je definirana kot metoda sistematičnega izboljšanja vrednosti blaga ali izdelkov in storitev za uporabnike, s poudarkom na njihovih funkcijah. Vse od svojega začetka, ko jo je leta 1947 razvil Lawrence D. Miles, se je VA izkazala za izjemno učinkovito metodo, ki izboljšuje kakovost, optimizira stroške ter funkcije in tako sistematično veča inovacijsko sposobnost ter zagotavlja konkurenčno prednost organizacije.
Težišče VA je v ugotavljanju in odpravljanju tistih značilnosti proizvodov, storitev ali procesov, ki ne dodajo nobene prave (uporabne) vrednosti za kupca, vendar pa povzročajo stroške. VA je torej sistemska metoda, ki zagotavlja boljši izdelek ali boljšo storitev s sprejemljivo ceno za uporabnika. Drugače povedano, VA je organizirana kreativna metoda z nalogo izboljšati vrednost proizvoda ali storitve tako, da točno in učinkovito odpravi nepotrebne stroške, ki ne prispevajo h kakovosti, k uporabi ali življenjski dobi izdelka ali k njegovi boljši zunanji podobi in drugim lastnostim, ki jih kupec želi. Tako so objekti VA lahko novi ali obstoječi izdelki, delovni sistemi, organizacija, administracija, itd.
Ko smo osredotočeni na funkcijo, lahko definiramo vrednost kot razmerje med funkcijo in stroškom, kar pomeni, da je vrednost mogoče povečati z izboljšanjem funkcije – vendar le, če je kupec pripravljen plačati to izboljšanje. Vsi, kupec in proizvajalec, si želimo dobro vrednost, ki predstavlja ravnotežje med kakovostjo in viri.